Včasih, ko slonim ob oknu, gledam do ljudi.
Zaskrbljene, zamorjene glave sklonjene.
Ona tiho solze skriva, on je ves na tleh.
Vse bi dala, da zanetim iskrice v očeh.
Tada ta ta, tada ta ta, tada ta ta ta,
tada ta ta ta ta ta ta, tada ta ta ta.
Nihče več ne objukuje, nič več ni skrbi.
Nasmejano sonce sije na vse ljudi.
Skozi okno dobra vila, gleda do ljudi,
pomagala, če bi znala najti ključ za vse skrbi i.