Bosa je hodila tam ob reki vsak vecer,
jo rosa je hladila, ce je v dusi bil nemir.
Tam ga je cakala, da spet pride kakor tat,
nezen njen poljub na lice iskat.
verse 1
Leta so minila in ob reki vsak vecer,
bosa sta hodila, ko je v duso legel mir.
Kjer nekoc cakala, da prisel je vsakokrat,
nezen njen poljub na lice iskat.
verse 2
Rosa pa je padla na ljubezen in nekoc,
bosa ga se zadnjic je cakala dolgo v noc.
Vedela je nikdar vec ne vrne se njen tat,
nezen njen poljub na lice iskat.
nezen njen poljub na lice iskat.
nezen njen poljub na lice iskat.
verse 3
laj laj laj laj laj laj laj laj laj laj laj laj laj
laj laj laj laj laj laj laj laj laj laj laj laj
laj laj laj laj laj laj laj laj laj laj laj laj laj
laj laj laj laj laj laj laj laj laj laj laj laj laj laj