Narobe sem napisal, zdaj mi je žal
in če takrat bi vedel se ne bi igral
in ne bi sploh napisal tistega grafita,
da vsi ti govorijo, če res še nisi sita.
A jaz sem le napisal tako zaradi rime,
ker veš, da na “Angelika” se nič ne prime.
Napisal sem “Anita”, ker lepše se konča
in hitro najdeš rimo, saj vsak jo že pozna.
Anita, Anita,
Anita ni nikoli,
Anita nikoli.
Na hitro sem napisal in komaj zbežal,
še zdaj ne vem kako me ni tvoj oče spoznal
in zdaj si vsa užaljena držiš se svoje mame,
zvčeer zapiraš okna, še psa pošiljaš name.
A jaz sem le napisal tako zaradi rime,
ker veš, da na “Angelika” se nič ne prime.
Napisal sem “Anita”, ker lepše se konča
in hitro najdeš rimo, saj vsak jo že pozna.
Anita, Anita,
Anita ni nikoli,
Anita nikoli.
A jaz sem le napisal tako zaradi rime,
ker veš, da na “Angelika” se nič ne prime.
Napisal sem “Anita”, ker lepše se konča
in hitro najdeš rimo, saj vsak jo že pozna.
Anita, Anita,
Anita ni nikoli,
Anita nikoli.
Anita Anita.
Anita ni nikoli,
Anita Anita.