Trikrat obkrozim hudicev stolp,
zivljenje potunkam do koralnega grebena.
Po zabrisanih sledeh potujem do delte
v crno mesto tujega imena
in nikjer ni tvojega ostrega pogleda,
se tam ne, kjer dolino sol razjeda.
Ker zaradi tebe vem,
kako je, ce izginjas.
Ker zaradi tebe vem,
kako je, ce smeh v solze spreminjas.
Z dlani je sapa odnesla nasmejane misli,
Zgradila si bom grad na vrhu tega hriba,
ki sem ga naredila iz rusevin tvojega mesta.
REF 2x