Na nočnem nebu sije tisoč zvezd,
kot svetilniki so v temni noči.
Tam stale bodo še čez tisoč let,
ko že preteklost moje bo telo.
Sam brez smisla v postelji ležim
z občutkom, da zapravil sem vse dni,
in misel, da prehitro čas beži,
mi vedno znova zatisne oči.
In ko se prebudim, najdem pot,
da spet vse ponovim.
Kakor lastovka na nebu rad poletel bi stran.
Rad bi ljubil se z oblaki in bil vetru neznan.
Kakor lastovka na nebu, ki se v soncu blešči,
rad bi bil, ko po svobodi mi zadiši.
Noči enake so tem pustim dnem,
ko preko svojih zidov ne smem,
in sence dvoma dvigajo se,
zatrejo željo, ki v meni vre.
Zvezda se zaiskri, je kot odsev
življenja, ki bledi.
Kakor lastovka na nebu rad poletel bi stran.
Rad bi ljubil se z oblaki in bil vetru neznan.
Kakor lastovka na nebu, ki se v soncu blešči,
rad bi bil, ko po svobodi mi
Kakor lastovka na nebu rad poletel bi stran.
Rad bi ljubil se z oblaki in bil vetru neznan.
Kakor lastovka na nebu, ki se v soncu blešči,
rad bi bil, ko po svobodi mi zadiši.